Koper je enoletna rastlina iz družine zelene. Gojijo ga zaradi aromatičnih listov in semen, uživajo pa ga svežega, posušenega in vloženega. Rastlina je zelo koristna in vsebuje bogastvo hranil. Gojenje kopra ni težko, vendar zahteva določene pogoje.
Vrste in sorte
Sorte kopra Razlikujejo se po strukturi stebel in listov, vendar njihov okus ostaja praktično nespremenjen. Najpogostejše merilo za razlikovanje je hitrost zorenja.

Glede na to so sorte razdeljene v več skupin:
- Zgodnje sorte. Sem spadajo Umbrella, Gribovsky in druge sorte. Od kalitve do nastanka stebel traja približno 35–40 dni. Cvetenje se začne nekaj dni kasneje. V povprečju ena rastlina proizvede 4–6 listov.
- Srednje sezonske sorte. Sem spadajo Richelieu, Kibray in druge. Steblo se začne tvoriti 45–55 dni po kalitvi. V tem času na enem grmu zraste do 10 listov. Zato sorte v tej skupini dajejo velike donose.
- Pozno zorečeče sorte vključujejo Alligator, Amazon, Salute in druge. Obdobje od kalitve do nastanka stebla je precej dolgo – do 70 dni. To omogoča, da grmi proizvedejo več kot 10 listov.
Zgodnje zoreče sorte niso donosne za komercialno gojenje, so pa odlična možnost za domače vrtnarjenje. Semena hitro dozorijo in odpadejo. Naslednje leto bodo zrasla v več kopra. Srednje zoreče in pozno zoreče sorte pa so primerne za množično gojenje svežih zelišč.
Priprava semen
Dober način za pripravo semen kopra pred sajenjem je namakanje. Najprej jih sperite s toplo vodo. Nato jih položite na dno katere koli posode in prelijte s pripravljeno raztopino (uporabite 1 žlico lesnega pepela na 1 liter vode). Na 100 g semen uporabite 300 ml tekočine. Raztopino prelijte v dveh delih, da se bolje vpije. Drug način namakanja je, da semena položite v gazo in jo nato položite v posodo s pripravljeno raztopino.

Postopek prenehajte, ko nekatera semena začnejo kaliti. Predhodno namakanje semen bo pospešilo kalitev za nekaj dni. Stopnja kalivosti je 25 % višja kot pri setvi suhih semen.
Datumi sajenja
Semena kopra dobro prenašajo zimske zmrzali in ne gnijejo v zemlji. Zato jih lahko posadimo oktobra in novembra, vsaj 10 dni pred prvo zmrzaljo. Zastirko lahko uporabimo, vendar to ni potrebno. Sajenje jeseni bo zagotovilo, da bodo semena kalila ob optimalnem času, običajno sredi ali konec aprila.
Semena lahko posadite v zemljo tudi zgodaj spomladi, takoj ko se temperatura tal segreje na 7 °C. Vendar se v tem primeru prvi poganjki lahko pojavijo nekoliko kasneje, maja. Izogibajte se sajenju semen v poletni vročini, saj verjetno ne bodo obrodila dobre letine kopra. Vendar pa bodo vzklila naslednje leto.

Priprava tal
Za dober pridelek kopra na prostem je priporočljivo temeljito pognojiti zemljo. Najbolje je uporabiti organska gnojila. Izogibajte se dodajanju pepela ali apna, saj bo to povzročilo, da bo koper postal rdečkast.
Tik pred sajenjem dodajte v zemljo kompost. Če komposta nimate, lahko uporabite mullein, razredčen z 10 deli vode. Prvi poganjki se bodo pojavili v 21–30 dneh po spomladanski sajenju.
Setev semen kopra na dachi
Sajenje kopra To je treba storiti na dobro osvetljenem mestu. Rastlina ljubi vlago in sončno svetlobo, zato bo v senci močno trpela.

Da bi imeli svež koper vse poletje, je priporočljivo, da semena sejete postopoma. Začnite v začetku aprila, nato pa vsake tri tedne. Vendar pa koper nazadnje posadite najkasneje 20. avgusta.
Bolje je, da semena ne sadite v vrsto, temveč v brazdo, široko vsaj 5 cm. Razdalja med brazdami mora biti vsaj 12 cm.
Značilnosti nege kopra
Gojenje kopra se ne razlikuje veliko od nege drugih poljščin. Rastlina zahteva pravo temperaturo, zadostno vlago in redno gnojenje.
Svetlobni in temperaturni pogoji
Koper je odporen na temperature. Uspeva pri vseh temperaturah nad ničlo. Zato ga lahko posadimo skoraj takoj po taljenju snega.

Vendar rastlina potrebuje dovolj sončne svetlobe. Zato se pri sajenju izogibajte senčnim mestom. Koper zahteva redno pletje, saj plevel ustvarja senco in moti rast mladih rastlin.
Zalivanje rastline
Kopra ni treba zalivati takoj po sajenju. Njegova semena so zelo majhna, zato jih lahko odplavimo na en sam kup ali zakopljemo v globlje plasti zemlje. To bo povzročilo neenakomerno kalitev. Ko se pojavijo prvi kalčki, lahko zemljo redno vlažimo, vendar ne preveč.
Rahljanje zemlje
Ko se pojavijo gosti poganjki, jih je treba redčiti. V nasprotnem primeru bodo stebla kopra postala zelo tanka. Redčenje zrahlja zemljo in zagotovi dobro prezračevanje.

V prihodnje bo treba zemljo vsakič po zalivanju rahljati, da se prepreči nastanek suhe skorje na tleh, kar lahko upočasni rast kopra.
Preliv
Rastna sezona kopra je kratka, zato ga v večini primerov ni treba gnojiti. Če pa semena ne kalijo dobro, kalčki rastejo počasi ali njihovi listi rumenijo, je morda potrebno gnojenje, da se pospeši njihova rast.
Kopru najpogosteje primanjkuje dušika. Za njegovo oskrbo lahko uporabite mullein ali poparek plevela. Za pripravo namočite 5 kg plevela v 10 litrih vode in pustite stati tri dni. Nato vodo precedite, dodajte 200 g kompleksnega gnojila in zalijte rastline.
Koper lahko hranite tudi z že pripravljenimi dušikovimi gnojili. Za ta namen so primerni soliter, amoniakova voda in druge snovi. Vendar je pri njihovi uporabi pomembno upoštevati potreben odmerek, sicer lahko presežek gnojila povzroči visoke ravni nitratov.

Škodljivci in njihov nadzor
Koper pogosto prizadenejo naslednji škodljivci:
- Koprni molj. Gosenice okužijo rastlino in požrejo dežnike ter nezrela semena. Redko je celoten pridelek kopra prizadet naenkrat, zato se insekticidi uporabljajo le v skrajnih primerih.
- Ščitnica je majhna, oranžna žuželka, ki ob nevarnosti oddaja zelo neprijeten vonj. Iz semen sesa sok, zaradi česar postanejo slabe kakovosti. Te škodljivce je mogoče enostavno otresti, po možnosti v vedro vode.
- Listne uši. To so majhne zelene žuželke, ki napadejo celotno rastlino hkrati. So zelo občutljive, zato jih je mogoče zatirati brez kemikalij. Vrhove paradižnika ali krompirja namočite v vodi, nato pa rastline poškropite z nastalo raztopino.
Tako je zatiranje škodljivcev mogoče brez uporabe kemikalij. Vendar njihova uporaba ni priporočljiva, saj se koper uživa svež.
Žetev in skladiščenje
Da bi zagotovili kakovosten mlad koper, ga ne poberite prepozno. Zrel je 30–40 dni po sajenju. Ti listi kopra imajo najbolj izrazit okus in aromo. So svetlo zeleni. Starejši listi pa so temnejši, skoraj črni. Lahko jih jeste ali uporabite za konzerviranje, vendar je njihov okus nekoliko slabši.
Mlade liste lahko odščipnemo ali odrežemo s škarjami. Primerna so tudi mlada stebla – so mehka. Starejše rastline pa imajo običajno trda stebla. Zelenjavo je najbolje pobirati zjutraj, ko je celični turgor listov najvišji, zaradi česar jih je lažje odstraniti.

Za povečanje pridelka kopra lahko cvetove otrgate. To bo rastlini pomagalo, da dlje časa proizvaja sveže zelenje.
Semena lahko poberemo po 90–120 dneh. Postanejo temno rjava, stebla in dežniki pa se posušijo. Lahko pa semena pustimo na vrtu – sama se bodo zasejala po vsem vrtu, kar bo imelo visoko stopnjo kalivosti.
Koper je najbolje uživati svežega. Lahko pa ga tudi posušimo, vložimo ali zamrznemo. Posušeni listi kopra so lahko mladi ali zreli. Za vlaganje je najboljši koper, ki ga poberemo 55–60 dni po pojavu prvih poganjkov. Tak koper bolje sprošča sok in ima daljši rok trajanja. Vložen koper lahko hranimo 2–3 leta, če se njegova aroma ali okus nista spremenila.











