Sorte rožnatih paradižnikov so priljubljene pri mnogih vrtnarjih, med njimi pa izstopa paradižnik Divja vrtnica. Ta sorta, vzrejena in registrirana v Rusiji, je znana po visokem donosu in nezahtevni negi.
Opis sorte
Ta toplotno ljubeča sorta dobro prenaša sušo, vročino in mraz. Primerna je za gojenje na odprtem terenu ali v rastlinjakih. Visoka rastlina zahteva opore, da se grmičevje zaščiti pred lomljenjem in plodovi ne padejo na tla. Podprti grozdi plodov prejmejo dovolj sončne svetlobe in toplote, kar vpliva na hitrost zorenja. Dobre donose opazimo pri gojenju v zmernem podnebju.

Opis:
- rastlina - nedoločena;
- sorta - srednje zgodnja;
- višina - 170-200 cm;
- zorenje - 100-115 dni po pojavu prvih poganjkov;
- pridelek - 6-7 kg na m²;
- teža - 300 g.
Grmi so razvejani, večlistni in zahtevajo redno obrezovanje. Paradižniki so veliki, okrogli, rahlo sploščeni in rožnati. Lupina je tanka, meso pa sočno in mesnato, ne vodeno. Ta sorta ima odličen okus; paradižniki so sladki z rahlim trpkim okusom.
Rožnati paradižniki se ne obdržijo dolgo, izgubijo obliko in postanejo mehki. Niso primerni za konzerviranje, so pa odlični za solate, tople jedi, omake in sokove.

Rast
Sajenje poteka v začetku marca. Rastlina je nezahtevna glede zemlje, vendar je priporočljivo, da v zemljo dodate humus in malo peska. Pred sajenjem zemljo zalijte z raztopino kalijevega permanganata in vodo.
Za pridobitev sadilnega materiala se semena posadijo v brazde in prekrijejo s šoto. Za hitro kalitev je treba zemljo dobro navlažiti, pladenj za sadike pa prekriti s plastično folijo. Pri temperaturi zraka 24–25 °C so prvi poganjki vidni šesti dan. Po tem je treba plastično folijo odstraniti in rastline premakniti na svetlo mesto. Sadike se eno za drugo presadijo v lončke, ko se pojavijo prvi močni listi.
Sadike morajo prejeti dovolj toplote in svetlobe. Mineralna gnojila je treba v obdobju rasti sadik uporabiti dvakrat.

Presajanje sadik v rastlinjak je najbolje opraviti v drugi polovici maja. Rastline naj bodo razmaknjene 65-70 cm.
Pomembno je, da sadike posadite le, ko ni nevarnosti zmrzali, saj bodo rastline pri temperaturah pod +5 °C odmrle. Pred sajenjem je treba rastline nekaj dni utrjevati.
Rastlina je oblikovana v eno ali dve stebli. Da bi preprečili zmanjšanje pridelka, je pomembno, da po potrebi odstranite spodnje liste z grmov. Pikiranje se izvede v fazi dveh pravih listov.

Značilnosti nege
Kar zadeva nego, so bistveni redno zalivanje, odstranjevanje plevela, gnojenje in ščipanje. Prav tako je pomembna pravočasna zaščita pred glivami, boleznimi in škodljivci.
Prednosti in slabosti
Ta sorta je primerna za vse, ki jim je mar za njihovo zdravje. Selen, ki ga najdemo v paradižniku, pomaga v boju proti različnim boleznim. Učinkovit je v boju proti rakavim celicam in je namenjen izboljšanju delovanja srca.
Prednosti:
- Dober pridelek.
- Nezahtevnost do sajenja, tal in podnebnih razmer.
- Enostavno za nego.
- Odpornost na številne glivične bolezni.
- Odpornost na sušo in vročino.
- Veliki plodovi z odličnim okusom.
Pozitivne lastnosti v mnogih pogledih naredijo to sorto priljubljeno med rožnatimi paradižniki.

Med pomanjkljivostmi vrtnarji omenjajo naslednje:
- Grmovje je treba saditi v velikih razmikih, rastlina raste in zahteva veliko prostora.
- Kakovost in količina pridelka sta neposredno odvisni od načina gojenja in regije sajenja.
- Visoka stebla zahtevajo oporitev.
Predstavljene pomanjkljivosti so precej pogojne in nepomembne, če upoštevamo dejstvo, da Wild Rose velja za eno najbolj okusnih sort rožnatih paradižnikov.
Škodljivci in bolezni
Ta sorta je odporna na glivične in virusne bolezni, zlasti na virus tobačnega mozaika. Kot preventivni ukrep je priporočljivo vsako leto zamenjati zgornjo plast zemlje v rastlinjaku. Za razkuževanje tal lahko uporabite šibko raztopino kalijevega permanganata. Pred cvetenjem je najbolje, da grmovje obdelate s pripravki, ki vsebujejo baker, da rastlino zaščitite pred pozno plesnijo.
Za preprečevanje škodljivcev paradižnik obdelamo z milnico ali poparkom popra in cimeta. Insekticidi se uporabljajo, če so prisotne pajkove pršice, vendar jih je treba uporabiti le pred nastankom plodov. Za preprečevanje polžev se zemlja zastira s šoto ali slamo.
Žetev in skladiščenje
Paradižnik dozori 100–115 dni po pojavu prvih poganjkov. Pobiramo ga, ko dozori.

Nezreli paradižniki doma odlično dozorijo, ne da bi izgubili svoj okus. Čeprav jih je mogoče prevažati, nimajo dolgega roka trajanja. Sčasoma se plodovi razpokajo, izsušijo in pokvarijo.
Mnenja vrtnarjev
Sorta paradižnika Wild Rose je vsekakor vredna razmisleka, čeprav so mnenja vrtnarjev precej mešana. Pri gojenju v rastlinjaku lahko plodovi tehtajo več kot 1 kg. Okus je odličen, paradižniki pa so lepi, debeli in sladki.
Nekateri, ki so posadili sorto Divja vrtnica, niso bili navdušeni nad paradižnikom. Predvsem so opazili povprečen pridelek. Zato je pri izbiri te kulture za sajenje pomembno upoštevati regijo in način gojenja ter dodati potrebna hranila v zemljo za povečanje pridelka. Čeprav je ta sorta enostavna za gojenje, še vedno zahteva ustrezno nego in gnojenje.
Ta sorta se je odlično izkazala in je primerna tako za izkušene kot za začetnike vrtnarje. Te paradižnike je enostavno gojiti, obrodijo obilno, njihov okus pa jih naredi odličen dodatek k vsaki jedi.












Ta paradižnik zraste zelo velik, zato ga je vsekakor treba podvezati. Pridelek je odličen tudi brez posebnih gnojil. Osebno sadike hranim le z bioaktivatorjem.BioGrow".