Zgodnje zrele sorte, kot je paradižnik Malvina, so še posebej dragocene, ker so redko dovzetne za bolezni. Poleg tega so primerne za gojenje na območjih z relativno kratkimi poletji. To so odlični paradižniki, odporni na večino bolezni. Plodovi te sorte so vsestranski, pridelki pa so ob pravilni pridelavi dosledno visoki.
Opis sorte
Te paradižnike poznajo številni vrtnarji. Priljubljeni so, ker lahko uživajo v svojih okusnih plodovih že 85 dni po setvi semen za sadike. Čas zorenja se lahko nekoliko razlikuje glede na rastne razmere. V odprtem tleh z veliko sonca bodo paradižniki dozoreli prej. Najdaljše obdobje zorenja za sorto Malvina je 100 dni.

Opis in značilnosti sorte kažejo, da ta paradižnik ustvari precej visoke grme. V rastlinjakih dosežejo do 2 metra, na odprtih gredicah pa ne več kot 1,5 metra. Sorta Malvina je razvrščena kot determinantna sorta, zato ima omejeno stopnjo rasti.
Glede na to, da paradižniki zrastejo visoko, jih je treba podpreti. V nasprotnem primeru se bo grm zaradi vetra ali teže plodov preprosto prevrnil. To bo vrtnarju preprečilo doseganje največjega pridelka.
Pri sorti Malvina je nujno odščipniti stranske poganjke. Brez odstranjevanja odvečnih vej se bo rastlina težko pravilno razvijala in obrodila veliko število plodov. Izkušeni vrtnarji priporočajo, da grmovje razdelite v dve debli. To bo pomagalo pridobiti največje število plodov.
Z ustreznimi tehnikami gojenja lahko z vsakega grma poberete do 5 kg paradižnika. Izogibajte se sajenju teh rastlin preblizu skupaj, saj so precej košate in si lahko zakrivajo sonce. Najbolje je, da število rastlin omejite na 3 na kvadratni meter. Tako boste dobili najbolj okusne in hranljive plodove.

Malvino je treba saditi samo iz sadik. Semena lahko posejete že marca, če živite v regiji s toplimi poletji, kjer maj že ponuja dovolj toplote in sonca. Na zemljepisnih širinah s kratkimi poletji lahko semena posejete aprila za poletno žetev.

Gnojenje, pletje in rahljanje zemlje so bistveni za sorto paradižnika Malvina. Teh bistvenih postopkov nikoli ne smemo zanemariti, sicer se bo pridelek zmanjšal.
Poleg tega je treba rastlino previdno zalivati. Ne prenaša suše, škodljiva pa je tudi prekomerna vlažnost. Če raven vlažnosti preseže 60 °C, se na paradižniku razvije gliva, kar lahko povzroči izgubo celotnega pridelka.

Glivične bolezni se najpogosteje razvijejo pri gojenju paradižnika v rastlinjakih. Vendar je pomembno upoštevati, da se podobne težave lahko pojavijo tudi na odprtem terenu. Zato je treba sprejeti preventivne ukrepe, vključno s škropljenjem rastlin, zalivanjem le pri koreninah in uporabo posebnih gnojil za krepitev imunskega sistema paradižnika.
Značilnosti sadja
Ena glavnih značilnosti te sorte so njeni plodovi. So zelo majhni in podobni dobro znanim češnjevim paradižnikom. Paradižniki rastejo v grozdih, vsak pa ima 16 majhnih plodov. So majhni in okrogli. Ti paradižniki so videti odlično tako v kozarcih kot v solatah.
Povprečna teža enega paradižnika je 20 gramov. Je zelo sladek in skoraj brez kisline. Ima debelo lupino in zmerno mesnato teksturo. Zaradi tega je primeren za konzerviranje celih paradižnikov in prevoz na dolge razdalje.
Majhni paradižniki so odlični za vlaganje, soljenje in dodajanje solatam. Prav tako so odlični sokovi in omake. Z ustreznimi vrtnarskimi praksami lahko vrtnar pobere zadosten pridelek paradižnika, ki ga je dovolj tako za svežo porabo kot za konzerviranje.
Ocene paradižnika
Ljudmila Borisovna, Tambov: »To so dobri majhni paradižniki. V majhnih kozarcih jih je enostavno konzervirati. Okrogli, rdeči in enakomerni, na mizi izgledajo odlično kot predjed!«
Viktorija, Stari Oskol: »Gre za zgodnjo sorto, vendar lahko zboli. Pri zalivanju je ne zalivajte preveč, saj bo to povzročilo glivice. Za preprečevanje je nujno uporabljati posebne raztopine in gnojila!«










