Paradižnik Afrodita f1 je ultra zgodnja sorta. Ta paradižnik je zelo lep med plodovanjem. Rastna doba od sajenja do žetve je 70-80 dni.
Kaj je paradižnik Afrodita f1?
Značilnosti in opis sorte:
- Sorta paradižnika Afrodita f1 je determinantna.
- Višina stebla je 50-70 cm v odprti gredici, v rastlinjaku so grmi višji.
- Paradižniki sorte Afrodita ne potrebujejo ščipanja.
- Rastline imajo veliko število velikih, zelenih listov.
- Paradižniki Afrodita f1 imajo preprosto socvetje, ki tvori 6-8 plodov.
- Pri oblikovanju rastline se prva krtača pojavi nad 5-6 listom, nato pa po 1 listu.
- Grmovje je treba privezati na opore.

Paradižniki so zelo produktivni. V rastlinjaku lahko na kvadratni meter pridelamo do 15–18 kg plodov. Na odprtem vrtu pa 8–10 kg na kvadratni meter. Ta sorta paradižnika je ena prvih, ki dozori.
Pri gojenju paradižnika Afrodita f1 sta pomembna opis in značilnosti ploda. Paradižnik je sočen in mesnat. Lupina je čvrsta in ne razpoka. Zreli paradižniki so rdeči in nimajo svetle lise v bližini peclja. Mnenja vrtnarjev o tej sorti so pozitivna. Paradižnik ima sladek okus. Plodovi so popolne okrogle oblike. Tehtajo 100-115 g. Paradižnik se lahko dolgo časa hrani na hladnem mestu. Dobro se prevaža.

Prednosti sorte Afrodita:
- sočasno zorenje plodov,
- enaka oblika in teža plodov na enem grozdu,
- močna lupina sadja,
- dobra obstojnost in transportnost,
- odpornost na bolezni,
- odličen okus,
- Sorta je nezahtevna in ne zahteva ščipanja.

Napake:
- sorta zahteva podvezice,
- občutljivi na vremenske razmere.
Paradižnik je vsestransko uporaben. Lahko ga konzerviramo celega ali predhodno predelanega. Jemo ga tudi svežega, uporabljamo ga v solatah in kot dodatek k mesnim jedem. Gojimo ga lahko v rastlinjakih in na prostem. Pri gojenju paradižnika je pomembno, da rastline redno gnojimo, rahljamo zemljo in zalivamo. Veje je treba privezati na opore.

Kako se gojijo paradižniki?
Ta sorta se goji s sadikami. Pred setvijo je treba semena pripraviti. Najprej izberite semena, primerna za sajenje. Za to pripravite 3-odstotno raztopino kuhinjske soli. Dodajte ji raztopino kalijevega permanganata. Semena postavite v to raztopino za 15 minut. Odstranite vsa semena, ki priplavajo na površino, in tista, ki ostanejo na dnu, uporabite za setev.
Po tem preverite kalivost sadilnega materiala. Semena potresite po robovih 6 x 12 cm debelega kosa papirja, papir zvijte v rolo, ga na vrhu zavežite z vrvico in spodnji konec položite v 1-2 cm vode. Po enem tednu boste vedeli, ali so semena sposobna kaljenja. Če jih začne kaliti 50 %, se njihova kalitev šteje za dobro.

Pred setvijo je treba semena segreti na temperaturo +50…+60 °C. Nato jih kalijo v vlažni gazi 2-3 dni pri temperaturi +25 °C. Semena je treba tudi utrditi. V ta namen jih za 20 ur postavimo v hladilnik. Temperatura naj bo +1…+3 °C. Nato jih 5 ur hranimo v toplem prostoru. Utrjevanje naj se nadaljuje 6 dni. Semena morajo biti vlažna. Po teh korakih so semena pripravljena za setev v zemljo.
Nekaj dni pred setvijo v prostor vnesite hranilno bogato mešanico zemlje, po možnosti pripravljeno jeseni. Ko se odtali, dodajte lesni pepel in posebno zemljo. Vse dobro premešajte.
Setev opravimo v začetku marca. Semena zakopljemo 1 cm globoko v predhodno izkopane luknje in jih pokrijemo z zemljo. Po setvi je treba zemljo zaliti. Kalčki se bodo pojavili v enem tednu. Nato sadike presadimo v posamezne posode. Redno jih zalivajte, ko rastejo.

Do sredine marca lahko sadike sadimo v rastlinjak. Ko se vreme otopli in ni nočnih zmrzali, lahko rastline posadimo na prosto. Pred sajenjem zrahljamo zemljo, pognojimo in zalijemo. Gnojilo mora vsebovati tako organske kot mineralne sestavine.
Na kvadratni meter posadite največ devet grmov, razmaknjenih 0,5 metra. Med rastjo grmovje redno zalivajte, rahljajte zemljo okoli njih in odstranjujte plevel. Grmovje gnojite in tretirajte s sredstvi za zatiranje škodljivcev in bolezni. Grmovje je treba privezati.
Stranskih poganjkov ni treba odstranjevati. Rastline so dovzetne za koloradskega hrošča, zato jih je treba saditi stran od gredic in jih tretirati s pesticidi. En hektar lahko prinese 100 ton zrelih plodov.










