- Hranilna vrednost zelenjave
- Ogljikovi hidrati
- Vlaknine
- Krompirjeve beljakovine
- Vitamini in minerali
- Druge rastlinske spojine
- Zdravstvene koristi krompirja
- Zdravje srca
- Nadzor telesne teže
- Je krompir škodljiv?
- Alergija
- Akrilamidi
- Glikoalkaloidi
- Pomfrit in krompirjev čips
- Kakšne so prednosti sveže stisnjenega krompirjevega soka?
- Zdravljenje s krompirjem
- Ali lahko otroci jedo krompir?
- Kontraindikacije za uporabo
- Značilnosti izbire in gojenja
Številne razprave so divjale o koristih in škodljivosti krompirja od njegove uvedbe v prehrano. Da bi našli resnico, je treba preučiti hranila v tej zelenjavi in razumeti njene učinke na telo. Pomembno je tudi razumeti priporočeno obliko in način kuhanja krompirja.
Hranilna vrednost zelenjave
Zaradi visoke hranilne vrednosti krompir zagotavlja dolgotrajen občutek sitosti. Poglejmo si hranila, ki jih najdemo v 100 gramih te zelenjave:
- 4,4 grama beljakovin;
- 0,3 grama maščobe;
- 0,35 grama ogljikovih hidratov;
- 5 gramov prehranskih vlaknin (celuloze).
Poleg tega je krompir bogat z askorbinsko kislino, kalijem, kalcijem, magnezijem in železom.
Ogljikovi hidrati
Ogljikovi hidrati v krompirju so pomemben vir energije. Imajo pa tudi druge koristne funkcije:
- izboljšati delovanje možganov;
- zagotoviti pravilno črevesno peristaltiko;
- spodbujati izločanje strupenih snovi;
- znebiti telesa slabega holesterola;
- normalizirati črevesno mikrofloro.
Glede na to, kako je krompir kuhan, vsebuje hitro ali počasi prebavljive ogljikove hidrate. Pečen krompir vsebuje hitro prebavljive ogljikove hidrate, medtem ko navaden pire krompir vsebuje počasi prebavljive ogljikove hidrate.

Vlaknine
Surov krompir vsebuje rastlinske vlaknine. Ta sestavina blagodejno vpliva na prebavni sistem in delovanje črevesja, poleg tega pa krepi imunski sistem in uravnava raven holesterola.
Prehranske vlaknine se počasi prebavljajo, kar pomaga ohranjati občutek sitosti dlje časa. Ta lastnost krompirja pomaga pri uravnavanju telesne teže.
Krompirjeve beljakovine
Krompirjeve beljakovine so bogate z esencialnimi aminokislinami, ki se ne sintetizirajo v človeškem telesu, ampak jih je treba dobiti s hrano. Te vključujejo:
- lizin, ki je potreben za pravilno tvorbo kosti in vzdrževanje presnove dušika;
- valin, ki normalizira proces mišične presnove in obnavlja poškodovano tkivo;
- levcin, ki aktivira endokrini sistem in sproščanje rastnega hormona ter znižuje raven sladkorja v krvi;
- treonin, potreben za pravilen telesni razvoj;
- triptofan, ki uravnava delovanje krvožilnega sistema, centralnega živčnega in imunskega sistema ter spodbuja sintezo nikotinske kisline;
- fenilalanin, ki sodeluje pri sintezi glukoze in ščitničnih hormonov, kar vpliva na razpoloženje;
- Metionin, ki spodbuja proces rasti, uravnava delovanje ščitnice in sodeluje pri sintezi hemoglobina.

Vitamini in minerali
Krompir vsebuje vse vitamine, ki jih telo potrebuje:
- C (askorbinska kislina);
- A (retinol);
- E (tokoferol);
- V1 (tiamin);
- V2 (riboflavin);
- V3 (nikotinska kislina);
- V5 (pantotenska kislina);
- V6 (piridoksin);
- V9 (folna kislina).
Ta zelenjava je bogata tudi z minerali. Med njimi so:
- kalij;
- fosfor;
- klor;
- žveplo;
- magnezij;
- kalcij;
- natrij;
- mangan;
- cink;
- baker;
- železo;
- bor;
- molibden.

Druge rastlinske spojine
Krompir vsebuje dragoceni flavonoid kvercetin. Ta snov ima močne antioksidativne lastnosti in blagodejno vpliva tudi na prepustnost žil in arterij. Skupaj z askorbinsko kislino kvercetin sodeluje v redoks procesih, upočasnjuje proces staranja ter zmanjšuje vnetja in otekline.
Klorogenska kislina je glavni polifenolni antioksidant, ki ga najdemo v tej zelenjavi.
Zdravstvene koristi krompirja
Pametno uživanje krompirja koristi človeškemu telesu in pomaga izboljšati zdravje. Snovi, ki jih vsebuje ta zelenjava, krepijo kosti in ščitijo pred osteoporozo, normalizirajo krvni tlak in delovanje prebavil, krepijo srčno-žilni sistem ter se učinkovito borijo proti vnetjem in preprečujejo razvoj raka.

Zdravje srca
Pravilno kuhan krompir je zelo koristen za ohranjanje zdravja srca. Za ta namen je najboljši pečen krompir z lupino, ki ni bil začinjen. Pozitiven vpliv zelenjave na zdravje srca je posledica njene vsebnosti hranil, kot so vitamini skupine B.2 Prisotni so tudi vitamin C, kalij in rastlinske vlaknine. Z zniževanjem krvnega tlaka te komponente zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne bolezni.
Glede na študijo, ki so jo izvedli na Univerzi Scranton v Združenih državah Amerike, so ljudje, ki so dnevno jedli 6-8 majhnih kosov zelenjave, imeli znižanje sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka za 3,5 % oziroma 4,5 %.

Nadzor telesne teže
Krompir je koristen tudi zato, ker nasiti. Po zaužitju zagotavlja dolgotrajen občutek sitosti, zaradi česar je idealen za uravnavanje telesne teže. Poleg tega zaradi visoke vsebnosti beljakovin ta zelenjava spodbuja rast mišic.
Je krompir škodljiv?
V večini primerov je krompir zdrav in popolnoma varen. Vendar je pomembno vedeti, da vsebuje določene snovi, ki predstavljajo resna tveganja.
Alergija
Nekateri ljudje lahko doživijo alergijske reakcije na patatin, eno glavnih beljakovin v krompirju. To je redko, vendar lahko povzroči nekaj nelagodja.

Alergijske reakcije na snovi v krompirju so lahko povezane s hrano (slabost in bruhanje, bolečine v želodcu), dermatološke (izpuščaj, dermatitis) in dihalne (kratka sapa, vnetje sluznice, zamašen nos, alergijski kašelj).
Akrilamidi
Akrilamidi so snovi, ki nastanejo v živilih, ki vsebujejo ogljikove hidrate, vključno s krompirjem, pri obdelavi pri visokih temperaturah. Ti nevarni toksini lahko povzročijo polinevropatijo z modrikasto obarvanostjo okončin in kontaktnim dermatitisom ter povečajo tveganje za raka.
Glikoalkaloidi
Strupeni fitohranili, imenovani glikoalkaloidi, se nahajajo v vseh rastlinah iz družine češnjevk. Krompir vsebuje dve takšni snovi – kaonin in solonin. Zelenjavo ščitita pred škodljivci.

Uživanje teh snovi v velikih količinah vodi do resnih motenj:
- nevrološke motnje;
- povečana dihalna hitrost;
- pospešitev srčnega utripa;
- oster padec krvnega tlaka;
- vročina.
Glavna znaka visokih ravni glikoalkaloidov sta grenak okus v krompirju in pekoč občutek v ustih po zaužitju. To je lahko posledica nepravilnega shranjevanja zelenjave.
Pomfrit in krompirjev čips
Pomfri in ocvrt krompir sta zelo priljubljena in priljubljena živila. Vendar pa sta tudi na vrhu seznama nezdravih živil.

To je posledica naslednjih dejavnikov:
- visoka kalorična vrednost zaradi velike količine ogljikovih hidratov in maščob;
- vsebujejo nevarne transmaščobe, ki oslabijo imunski sistem, motijo presnovne procese, povzročajo genetske spremembe in prispevajo k razvoju resnih kroničnih bolezni;
- obilje soli in začimb, uporabljenih v procesu kuhanja;
- povečanje vsebnosti rakotvornih snovi v olju zaradi njegovega večkratnega segrevanja;
- vsebnost aldehida v pregretem olju - snovi, ki izzove razvoj Alzheimerjeve bolezni.
Preocvrti, preveč soljeni in mastni izdelki, čips in pomfrit, povzročajo razvoj gastritisa, pa tudi razjed na želodcu.
Kakšne so prednosti sveže stisnjenega krompirjevega soka?
Sveže stisnjen krompirjev sok vsebuje vitamine, mikroelemente in minerale ter druge snovi, potrebne za izboljšanje zdravja telesa.

Ima veliko uporabnih lastnosti:
- normalizacija črevesne funkcije;
- znižanje ravni glukoze v krvi pri sladkorni bolezni;
- odprava kronične zgage;
- normalizacija krvnega tlaka;
- sprostitev živčnega sistema;
- odstranjevanje toksinov in odpadkov;
- celjenje ran, draženja, aken in vrelcev;
- odprava zabuhlosti in temnih kolobarjev okoli oči;
- mehčanje kože obraza in rok.
Za pripravo enega kozarca soka boste potrebovali dva srednje velika krompirja. Sperite ju pod tekočo vodo s krtačo in ju pretlačite, ne da bi ju olupili. Nato ju ožemite skozi cedilo ali gazo in pustite stati 2–3 minute, da odstranite odvečni škrob.

Zdravljenje s krompirjem
Krompir je okusna in hranljiva hrana ter cenovno ugodno zdravilo, ki lahko pomaga v boju proti številnim tegobam. Za zdravljenje kašlja skuhajte nekaj krompirjev v lupini ali pa jih, zavite v folijo, specite v pečici. Ko je krompir pripravljen, ga pretlačite do gladkega, položite na predel prsnega koša, pokrijte s plastično folijo in zavijte s toplim šalom.
Za drugo metodo potrebujete olupke 3-4 vrst zelenjave. Kuhajte jih v pokriti posodi 20 minut, nato pa 15 minut vdihavajte zdravilno paro. Ta preprost postopek je priporočljiv trikrat na dan 2-3 dni. Pri želodčnih boleznih, vključno s kolitisom, gastritisom in razjedami, pijte svež sok te zelenjave dva tedna. Za utrditev rezultatov po kratkem premoru ponovite kuro.

Za zdravljenje vnetja trebušne slinavke se lahko uporablja ne le sok, temveč tudi juha, v kateri se je kuhal krompir. Z vsakim obrokom popijte 100 ml juhe. Pri krčnih žilah se na prizadeta mesta priporočajo obkladki, namočeni v enakih delih krompirjevega in zeljnega soka.
Ali lahko otroci jedo krompir?
Pire krompir lahko v otrokovo prehrano uvedemo od 7. do 8. meseca starosti, potem ko se je dojenček že navadil na bučke, bučo in cvetačo.
Pire iz te zelenjave je treba pripraviti tik pred hranjenjem, pri čemer upoštevajte naslednja priporočila:
- krompir je treba pol ure namočiti v vodi, da se odstranijo nitrati;
- Otroški pire je treba razredčiti s toplim mlekom ali zelenjavno juho.
Kontraindikacije za uporabo
Krompir v kakršni koli obliki ni priporočljiv za ljudi s sladkorno boleznijo ali debelostjo. Pri tistih z nizko kislostjo želodca lahko ta zelenjava, zlasti njen sok, povzroči fermentacijo.

Značilnosti izbire in gojenja
Za gojenje krompirja je bistveno izbrati visokokakovosten semenski material. Gomolji ne smejo biti večji od kokošjega jajca, enakomerni in nepoškodovani. Temeljito jih je treba posušiti in shraniti v ločeni posodi do pomladi.
Približno mesec dni pred sajenjem je treba gomolje zelenjave 20–30 minut namočiti v raztopini mikrohranil. To bo zagotovilo, da bodo dobro rasle tudi v revnih tleh.
Za kaljenje krompirja ga dajte v lesene ali plastične posode. Dno obložite s plastično folijo, nato pa dodajte 2-3 centimetrske plasti borovih ostružkov, žagovine in šote. Posode navlažite z raztopino kompleksnega gnojila, lesnega pepela, kalijevega permanganata, bakrovega sulfata, Kornevina in Bioglobina. To bo spodbudilo rast.
Gomolje krompirja je treba posaditi takoj, ko korenine dosežejo dolžino 1-2 centimetra. Za to izkopljite luknje globoke 8-12 centimetrov. Optimalna razdalja med vrstami je 50-70 centimetrov.











