Paradižnik "Gobe Lukoshko", opisan spodaj, se goji v rastlinjakih. To sorto so vzgojili ruski žlahtnitelji. V južnih regijah države je priporočljivo gojiti paradižnik "Gobe Lukoshko" v zemlji pod plastično prevleko. V drugih regijah Rusije se za gojenje te sorte uporabljajo dobro ogrevani rastlinjaki. Ta paradižnik se lahko hrani v hladnem prostoru do 20 dni. Trgovci na drobno to sorto z veseljem kupujejo od kmetov, saj jagode dobro prenašajo prevoz na dolge razdalje.
Tehnični podatki pridelka
Značilnosti in opis sorte paradižnika Mushroom Basket so naslednji:
- Ko se pojavijo prvi poganjki, lahko pridelek poberemo v 100-110 dneh.
- Grmi te paradižnikove rastline so visoki 200-250 cm. Spominjajo na trto, zato je treba stebla privezati na močne opore ali rešetke.
- Veliko število listov in stranskih poganjkov sili kmete, da odstranijo neželene stranske poganjke. Za zagotovitev zdravega pridelka je priporočljivo vzgojo grmovja.
- Opis sorte se začne z edinstveno obliko ploda. Paradižnik spominja na sploščeno kroglo, katere stranice so okrašene s številnimi rebri.
- Zrele jagode so bogate rdeče barve.
- Opis notranje strukture ploda: veliko število praznin (komor), napolnjenih s semeni.
- Teža jagod se giblje od 0,25 do 0,5 kg. Največji plodovi se pogosto razvijejo na spodnjih vejah grmovja.

Ocene vrtnarjev, ki gojijo košaro z gobami, kažejo, da je pridelek paradižnika 2,5-3,0 kg na rastlino. Vrtnarji ugotavljajo odpornost rastline na različne bolezni nočnih senc in vrtne škodljivce.
Vendar pa obstajajo tudi nekatere pomanjkljivosti: na primer, številne prazne komore v paradižniku ga naredijo manj sočnega in nekoliko suhega okusa. Sorta uspeva v toplih razmerah, v slabem podnebju pa se število jajčnikov na njenih vejah močno zmanjša.
Za gojenje grmovnic je potrebno uporabiti veliko število navpičnih rešetk.
Gobje košarice se uživajo sveže in se uporabljajo v solatah. Rezine paradižnika se uporabljajo v sendvičih in kot okras za različne jedi. Iz te sorte ni mogoče iztisniti paradižnikovega soka, paste ali omake. Gobjih košaric se ne sme uporabljati za konzerviranje ali vlaganje za zimo.

Kako sami vzgojiti paradižnik?
Po nakupu semen je priporočljivo, da jih 10-20 minut namočite v vodikovem peroksidu ali kalijevem permanganatu. To bo povečalo kalitev semen in okrepilo imunost bodočih sadik.
Semena sejemo v prvi ali drugi dekadi marca. Za to pripravimo mešanico humusa in trate ter jo položimo v posamezne pladnje. Pred setvijo semena 10 do 12 ur namakamo v raztopini rastnega stimulansa. Pri sajenju vsako seme položimo na globino 15–20 mm. Pladnje nato pokrijemo s plastično folijo. Sobna temperatura naj bo okoli 25 °C.

Pikiranje se izvede, ko imajo kalčki 1-2 lista. Ta korak lahko preskočite, če so bila semena posajena v šotnih lončkih.
Sadike posadimo na stalno mesto v rastlinjaku v tretji dekadi maja. Pred sajenjem v zemljo naredimo luknje in vanje dodamo lesni pepel ter kompleksno mineralno mešanico, ki vsebuje dušik, kalij in fosfor. To bo sadikam pomagalo, da se bolje ukoreninijo. Za vsak grm zadostuje ena žlica gnojila. Rastline so razmaknjene 0,6 x 0,7 (0,8) m. Grmovje je treba takoj privezati na navpične opornike.
Skrb za zasaditve košar z gobami
Priporočljivo je, da grmovje zalivate enkrat na 6-7 dni z zmerno količino tople, ustaljene vode. Hladne vode se ne sme uporabljati, saj povzroča močno odpadanje plodov.
Gobova košara je toploljubna sorta, vendar zrak v rastlinjaku ne sme biti vlažen. Redno prezračevanje je nujno, sicer je možna izguba pridelka do 25 %. Za zagotovitev zdrave rasti morajo vrtnarji odstraniti stranske poganjke in spodnje liste. Če paradižnikove rastline ne vzgojimo, bodo prekomerno zrasle in rastlinjak spremenile v džunglo.
Priporočljivo je, da rastline gnojite 3-4 krat na sezono. Za to se najprej uporabijo organska gnojila in kalijev nitrat. Po nastanku plodov se uporabijo gnojila, ki vsebujejo fosfor in kalij.
Ko se razvijejo prvi plodovi, je priporočljivo, da grmovje hranite s kompleksnimi mešanicami, ki vsebujejo dušik, kalij in fosfor.
Čeprav je košara z gobami odporna na bolezni, so v nekaterih primerih rastline lahko okužene s sivo plesnijo ali pozno plesnijo. Za preprečevanje bolezni sadike redno škropite s šibko raztopino kalijevega permanganata ali Fitosporina.
Za zatiranje vrtnih škodljivcev zemljo zastirjajte s slamo, šoto ali humusom in redno prezračujte rastlinjak. Če na listih najdete listne uši ali pajkove pršice, rastline obdelajte z milnico ali raztopino amoniaka. Uporabite lahko tudi sredstva, ki vsebujejo rjavo roko ali piretrin.










