- Dobri in slabi sosedje na odprtem terenu
- Popolna izbira
- Čebula
- Česen
- Prijatelji
- Različne vrste stročnic
- Paradižniki
- Solata, špinača, majaron, žajbelj
- Redkvica
- Repa in repa
- Zelje
- Ognjiči in tagetes
- Sovražniki
- Koper
- Pesa
- Hren
- Jabolko
- Razdalja med sosedi
- Načelo kolobarjenja
- Najboljši predhodniki
- Krompir
- Paradižniki
- Kumare
- Solata
- Čebula
- Odgovori na vprašanja
Skoraj vsak vrtnar je pripravljen iti na vse, da bi dosegel dober pridelek zelenjave. To zahteva skrben premislek o tem, katere pridelke lahko sadimo skupaj in katerih ne. Združljivost je pomembna; sajenje nekaterih rastlin blizu skupaj jim lahko škoduje, vendar pravilne kombinacije ne bodo le povečale pridelka, temveč tudi kakovost plodov. Korenje in pesa ne uspevata dobro na isti gredici in le z izpolnjevanjem vseh potrebnih pogojev je mogoče doseči želene rezultate.
Dobri in slabi sosedje na odprtem terenu
Rastline, ki rastejo blizu druga drugi, medsebojno delujejo: nudijo neprecenljivo pomoč v boju proti različnim boleznim in škodljivcem ter ne senčijo ali ovirajo razvoja.
Pridelki, ki rastejo na isti gredici, bi morali iz zemlje absorbirati enaka hranila v enakih količinah. Zato je pred sajenjem pomembno ugotoviti, katero zelenjavo lahko in katero ne smemo saditi v bližini korenja.
Popolna izbira
Oranžna korenovka požene na skoraj vsaki vrtni parceli, zato bi moral vsak vrtnar vedeti, kateri sosedje veljajo za najuspešnejše za ta pridelek in zakaj.
Čebula
Vsaka rastlina iz družine čebulovk je dobra spremljevalka korenja. Vsebuje visoko koncentracijo fitoncidov in eteričnih olj, ki lahko odvrnejo škodljivce od te privlačne korenovke. Korenje in čebulo lahko varno posadite v isto gredico – ne bosta tekmovali za prostor ali hranila.

Značilen vonj po čebuli odganja muhe in koreninske pršice, ki so potencialni škodljivci te oranžne zelenjave. Slabost: sredi julija, ko plodovi začnejo aktivno rasti in se razvijati, potrebujejo obilno zalivanje, kar lahko povzroči gnitje čebulic.
Česen
Česen, član družine čebule, spodbuja kalitev in razvoj korenin. Njegova aroma odganja številne škodljivce. Rastlina ima protiglivične lastnosti, ki preprečujejo razvoj mikrobnih spor v tleh, ki negativno vplivajo na razvoj korenin. Korenje v zemljo sprošča tudi encim, ki spodbuja pravilno in hitro oblikovanje glavic.

Prijatelji
Poleg čebule obstajajo tudi drugi pridelki, ki pozitivno vplivajo na kalitev korenja. Z lahkoto sobivajo med seboj in ob ustrezni negi obrodijo obilen pridelek.
Različne vrste stročnic
Kot je dobro znano, je glavna značilnost, ki loči stročnice od drugih kritosemenk, njihova simbioza z nitrifikacijskimi bakterijami. Zato njihovi plodovi vsebujejo veliko beljakovin. Te rastline so sposobne obogatiti zemljo z dušikom in organskimi snovmi.
Zahvaljujoč temu se pridelek korenovk večkrat poveča in izboljša njihov okus.
Paradižniki
Gredica s paradižnikom vedno navduši s svojo velikostjo, saj zavzema velike površine in nekaterim pridelkom preprečuje, da bi se v celoti razvili. Korenje je odličen sosed za paradižnik; ima en sam, nerazvejan koreninski sistem, ki tvori eno samo, masivno korenino, kar pomeni, da za rast ne potrebuje velike površine. Sajenje teh dveh pridelkov v neposredni bližini bo obrodilo obilen pridelek.

Solata, špinača, majaron, žajbelj
Nekatere najboljše spremljevalne rastline za korenje so zgodnje zoreče zelenjava in zelenjava. To je zato, ker ti pridelki hitro dozorijo in jih je mogoče hitro odstraniti z gredice, kar v tleh pusti več prostora in hranil za rast in nastanek oranžnih plodov. Aroma zelišč bo odgnala škodljivce in spodbudila aktivno rast korenin.
Pri gojenju dveh rastlin hkrati je vredno pogosteje gnojiti, da obogatimo zemljo s potrebnimi organskimi in anorganskimi spojinami.
Redkvica
Literarni viri pravijo, da sajenje dveh korenovk v sosednje gredice ni dobra ideja, vendar sta po izkušnjah večine vrtnarjev korenje in redkev odlična soseda. Priporočljivo je, da najprej posadite redkev, temeljito zrahljate zemljo in nato med vrste posejete korenje.

Repa in repa
Korenje bo uspevalo skupaj z repo in repo. Ne bosta tekmovali med seboj ali povzročali škode. Razmerje med rastlinama je nevtralno.
Zelje
Zelje je odličen spremljevalec za številne poljščine in najti mesto zanj na vrtu je precej enostavno. Če ga sadite poleg korenja, lahko izboljšate okus in videz sadja ter prinesete dober pridelek obeh poljščin.
Ognjiči in tagetes
Vrtnarji pogosto priporočajo sajenje privlačnih rastlin, kot so ognjiči in ognjiči, okoli gredic korenja. Te rože s svojim prijetnim, ostrim vonjem lahko pomagajo odganjati škodljivce korenja.

Sovražniki
Obstaja več poljščin, tako imenovanih "sovražnikov", katerih sajenje v bližini korenja močno odsvetujemo. Tudi ob skrbni negi in brez suše je lahko korenje zaradi škodljivih učinkov teh neprijaznih sosedov še vedno grenak okus.
Koper
Koper je član družine Apiaceae in bližnji sorodnik oranžne zelenjave. To pomeni, da potrebuje podobna hranila in privablja lastne bolezni in škodljivce. Na ta seznam spadajo tudi peteršilj, zelena in janež.

Pesa
Sajenje pese in korenja na isto gredico je precej nepremišljena poteza. Rastline si očitno ne bodo mogle deliti hranil, saj jih oba pridelka potrebujeta v velikih odmerkih. Obsežna nadzemna rast pese zakriva korenje in mu preprečuje, da bi prejelo potrebno količino sončne svetlobe.
Hren
Korenje in hren nista najboljša kombinacija. Rastlini se bosta takoj začeli potegovati za hranila v tleh in obe bosta sčasoma umrli, ker se vsaka ne bo hotela odpovedati svojemu deležu. Korenje ne prenaša sence, hren pa ima velik nadzemni del, zaradi česar sončna svetloba težko doseže oranžno korenovko.

Jabolko
Številni literarni viri trdijo, da je treba korenje saditi čim dlje od jablan. Izkušnje potrjujejo, da gojenje obeh poljščin skupaj povzroči grenko zelenjavo in sadje. Seveda si vsak vrtnar želi le sladko sadje, zato je treba upoštevati sosedska pravila.
Razdalja med sosedi
Razdalja med rastlinami mora biti vsaj 15-20 cm. Če je sadje veliko, je treba razdaljo povečati. Pridelke, ki jih ni priporočljivo saditi v bližini korenja, je treba posaditi v ločeno gredico.
Načelo kolobarjenja
Rastline, ki potrebujejo hranila, pa tudi majhne zelenjave, kot sta špinača in zelena, lahko gojimo na istem mestu največ 3 leta.

Nato v isto zemljo posadite rastline z zmernimi prehranskimi potrebami, vključno s korenjem in drugimi združljivimi rastlinami. Naslednje leto, ko zemlja potrebuje počitek in čas za kopičenje organskih in mineralnih spojin, je vredno posaditi rastline, ki ne potrebujejo veliko hranil. Sem spadajo grah, fižol in različna zelišča.
Najboljši predhodniki
Eno od načel kolobarjenja je, da se izogibamo sajenju članov iste družine na isto mesto dve leti zapored. Pri odločanju, kam posaditi korenje, je vredno upoštevati, kaj je prej raslo na tem območju in ali je ta pridelek dober predhodnik.

Krompir
Glede na raziskave krompir absorbira veliko hranil in znatno izčrpa zemljo. Korenje lahko to težavo odpravi tako, da omogoči, da si zemlja opomore.
Paradižniki
Da bi zagotovili pravilno porazdelitev hranil v tleh, se sadje z visokimi zahtevami glede tal sadijo pred korenjem. To sadje je običajno okroglo, paradižnik pa je odlična izbira.
Kumare
Koreninsko zelenjavo je priporočljivo saditi v drugem letu po kumarah, saj močno izčrpavajo zemljo in iz nje absorbirajo vse vitamine in minerale.

Solata
Solata je znana po svoji sposobnosti, da iz zemlje črpa veliko vode in mineralnih soli, kar bo v naslednjih letih ugodno vplivalo na kalitev korenja.
Čebula
Čebula je eden najugodnejših predhodnikov korenja, ki s fitoncidi in eteričnimi olji neguje in razkužuje tla.
Odgovori na vprašanja
Kaj pa, če korenje posadite poleg prepovedanega pridelka? Okus obeh pridelkov se bo poslabšal. Obstaja tudi tveganje za bolezni in smrt rastlin zaradi pomanjkanja hranil v tleh. Česa se morate izogibati pri sajenju korenja po tem, ko ga sadite? Peteršilj velja za nevarnega predhodnika bolezni. Med rastno sezono privablja bakterije, ki lahko v prihodnosti povzročijo bolezni zelenjave.
Kaj lahko posadim namesto korenja? Korenje je odličen predhodnik paprike, solate, zelja in paradižnika.
Kako obnoviti zemljo po spravilu korenja? Sadje proti koncu zorenja izčrpa zemljo. Po spravilu je pomembno, da nanesete zadostno količino mineralnih gnojil ali pa območje takoj po spravilu zasadite z zelenim gnojem. Pred nastopom hladnega vremena pokosite nastalo zelenje in ustvarite plast zastirke. Z izvajanjem kolobarjenja in pravilno sajenjem zelenjave na vrtu si lahko zagotovite pridelek okusne in zdrave korenovke.











