- Izbirna in gojitvena območja jagode Ruby Pendant
- Prednosti in slabosti vrtnih jagod
- Sortne značilnosti
- Velikost in videz grma
- Cvetenje, opraševalci in plodovi
- Okusne lastnosti in področje uporabe jagod
- Imunost na bolezni in škodljivce
- Odpornost na zmrzal in sušo
- Pravila pristanka
- Roki
- Izbira lokacije in priprava gredic za jagode
- Priprava sadik
- Faze postopka sajenja
- Nadaljnja skrb za sorto
- Način zalivanja
- Katero gnojilo ima sorta raje?
- Pletje in rahljanje
- Mulčenje jagod
- Zdravljenje proti boleznim in škodljivcem
- Zavetje v zimskem obdobju
- Metode razmnoževanja kulture
- Mnenja vrtnarjev in poletnih prebivalcev
Sorta jagod Ruby Pendant je znana tudi pod drugimi imeni: Garnet Pendant ali White Ruby. Ruby Pendant je bila vzrejena šele pred 30 leti, vendar je pridobila izjemno priljubljenost med vrtnarji in domačiji. Ta sorta, odporna na bolezni in enostavna za nego, ob ustrezni negi obrodi dvakrat letno. Jagode imajo čvrsto teksturo in se ne poškodujejo zlahka kot druge sorte jagod.
Izbirna in gojitvena območja jagode Ruby Pendant
Sorta jagod Rubinovy Kulon je bila vzrejena na Vseruskem raziskovalnem inštitutu za genetiko in žlahtnjenje sadnih rastlin v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ustvarjalec sorte je usposobljeni ruski žlahtnitelj A. A. Zubov.
Sorta je križanec sort Fairfax in Zenga Zengan. Ruby Pendant je uradno vpisan v državni register žlahtnjenja od leta 1988.
Sorta jagod se goji v vzhodnosibirskem, osrednjem črnozemskem, volško-vjatskem, zahodnosibirskem in osrednjem delu Rusije.
Prednosti in slabosti vrtnih jagod
Glavna prednost te sorte je njena sposobnost, da v eni sezoni rodi dvakrat. Ima dobro odpornost proti boleznim in povečan pridelek.
Sorta praktično nima slabosti. Omeniti velja, da rastlina ne mara visoke vlažnosti tal, kar lahko povzroči pepelasto plesen in sivo plesen.

Sortne značilnosti
Ruby Pendant ima v primerjavi z drugimi sortami jagod nekaj posebnosti. Jagode te sorte imajo čvrsto teksturo, kar je njihova glavna značilnost.
Velikost in videz grma
Grm jagode ima polrazvejano rast, ki doseže višino približno 40 centimetrov. Srednje veliki listi so enakomerno razporejeni.
Ruby Pendant ima močan in odporen koreninski sistem. Cvetna stebla se nahajajo pod nivojem listov. Vitice so večje kot pri drugih sortah jagod in imajo podolgovato obliko.
Cvetenje, opraševalci in plodovi
Rubinov obesek cveti od konca maja do začetka junija. Jagoda drugič zacveti v začetku septembra. Opraševanje poteka z vetrom in žuželkami, kot so čmrlji in čebele.
Če je parcela velika, se vzdolž parcele postavijo čebelji panje s čebelami, da se zagotovi pravočasno opraševanje.

Z ustrezno nego in obrezovanjem lahko ta sorta rodi do pozne jeseni. Jagode prvič dozorijo sredi poletja, tako kot druge sorte jagod sredi sezone. Drugo obdobje plodovanja se začne sredi jeseni in traja do prve zmrzali. Plodovi so dobri, saj en sam grm prinese od 0,5 do 1 kilogram jagod.
Plodovi rubinskega obeska imajo gosto meso in ne izgubijo tržnega videza niti med prevozom.
Okusne lastnosti in področje uporabe jagod
Plodovi so zelo sladki, vendar ne preveč sladki. Zato se uporabljajo v domačih konzervah: marmeladah, kompotih in marmeladah. V času plodovanja se jagode uživajo kot hrana, uporabljajo se v pekovskih izdelkih, domačih jogurtih in mlečnih napitkih. Pogosto jih zamrznejo sveže za zimo.

Imunost na bolezni in škodljivce
Ta sorta je odporna na škodljivce in bolezni. Tudi z omejeno nego lahko prenese neugodne rastne razmere. Njeni edini pomanjkljivosti sta prekomerna vlažnost tal in mraz. V teh razmerah so jagode dovzetne za sivo plesen in pepelasto plesen. Koreninski sistem začne odmirati, listi pa rumenijo in se nato posušijo.
Odpornost na zmrzal in sušo
Ruby Pendant prenaša sušo, vendar ne mara mraza. Rastlina lahko zboli, če je izpostavljena mrazu, zato je priporočljivo, da rastline ponoči pokrijete v hladnih dneh. Pokrivanje jagod pozimi je nujno.
Pravila pristanka
Pravilno izvedeni ukrepi med sajenjem pomagajo doseči večji pridelek. Jagode je treba posaditi v strogo določenem časovnem okviru in v zemljo s pH vrednostjo največ 6.

Roki
Sadike rubinskega obeska sadimo na prosto spomladi, ko se zemlja ogreje od sonca. Lahko jih posadimo tudi jeseni, preden nastopi hladno vreme.
Dodatne informacije: Najbolje je saditi zvečer.
Izbira lokacije in priprava gredic za jagode
Ta sorta uspeva v rahlo kislih ali nevtralnih tleh. Prekomerna vsebnost apna vodi do izgube plodov ter rumenenja in majhnih listnih plošč. Sajenje jagod v senčnih območjih ali nizko ležečih območjih ni priporočljivo, da se prepreči kopičenje vlage v bližini korenin.
Priprava sadik
Pred sajenjem na prosto je treba sadike hraniti na hladnem mestu približno 5 dni. Na vsaki sadici pustimo le dva najmlajša notranja lista; ostale odrežemo. Da bi jagodam po sajenju pomagali hitreje okrepiti koreninski sistem, je priporočljivo, da korenine vsake sadike potopite v mešanico enakih delov gline in šote.
Faze postopka sajenja
Izkopljite luknje globoke in široke 30–40 centimetrov. Razdalja med luknjami naj bo vsaj 35 centimetrov. Na dno položite plast humusa in šote. Sadike postavite v luknje in jih pokrijte z zemljo. Nato vsako rastlino temeljito zalijte.
Pomembno! Pri sajenju zemljo trdno stisnite, da se izognete morebitnim zračnim žepom.
Nadaljnja skrb za sorto
Ruby Pendant je popolnoma nezahteven glede rastnih pogojev. Vendar pa lahko pravilna in redna nega zagotovi obilno letino dvakrat na sezono.
Način zalivanja
Pri negi jagod je najpomembneje spremljati urnik in količino zalivanja. Ta sorta ne mara preveč mokre zemlje, saj lahko povzroči gnitje korenin in bolezni. Zato rastline zalivajte le, ko se zgornja plast zemlje izsuši. V deževnih obdobjih je treba zalivanje prekiniti.
Voda za namakanje ne sme biti hladna ali trda. Jagode je najbolje zalivati z usedlo, rahlo hladno vodo ali deževnico.
Katero gnojilo ima sorta raje?
Za dobro rodnost ta sorta potrebuje organsko gnojilo. Pri prvem gnojenju obvezno dodajte gnojila, ki vsebujejo dušik, kalij in fosfor. Za ta namen se uporabljata humus in kompost. Namesto zalivanja se včasih uporabi raztopina vode in kravjega gnoja.

Med nadaljnjim gnojenjem se izogibajte gnojilom, ki vsebujejo dušik, saj negativno vplivajo na cvetenje in plodovanje. V tem obdobju zemljo pognojite z lesnim pepelom.
Zadnje jesensko gnojenje mora vključevati gnoj, humus in pepel.
Prosimo, upoštevajte! Jagod ni priporočljivo gnojiti z mineralnimi gnojili. V nasprotnem primeru bo rastlina namesto plodov proizvedla le listje.
Pletje in rahljanje
Če jagode po sajenju niso bile zastirkane, bo treba območje redno pleti. Majhne gredice je najbolje pleti previdno ročno, da ne poškodujete cvetov ali plodov.
Po vsakem zalivanju je potrebno rahljanje zemlje, da se izognete premočenju. Zemljo rahljajte previdno, da ne poškodujete koreninskega sistema.
Mulčenje jagod
Po sajenju sadik je priporočljivo, da jih zastiramo s posebnim materialom za pokrivanje vegetacije ali gostim agrofibrom.

Ta metoda ima veliko prednosti:
- pletje ni potrebno, saj se rast plevela ustavi;
- število zalivanj se zmanjša, voda v tleh ne izhlapi hitro;
- Po zalivanju ni treba redno rahljati zemlje.
Zdravljenje proti boleznim in škodljivcem
Prekomerna vlaga v tleh vodi do stagnacije, kar povzroča bolezni jagod. Na koreninah se pojavi glivična bolezen, imenovana siva plesen.
Za preprečevanje bolezni je pomembno spremljati kakovost in količino zalivanja ter redno rahljati zemljo. Če so se prvi znaki bolezni že pojavili, je priporočljivo, da grmovje obdelate z bordojsko tekočino ali sredstvom, ki vsebuje baker.
Zatiranje škodljivcev in bolezni jagod je treba izvajati pred in po cvetenju. Močni pesticidi bodo poškodovali popke rastline, kar bo vplivalo na pridelek.

Rastlina včasih trpi zaradi verticilijskega venenja. To je posledica slabega kolobarjenja in slabo izbranih rastnih pogojev. Te sorte ne smemo saditi na območjih, kjer so prej rasle kumare, melone, vrtnice, buče, robide ali češnje.
Zavetje v zimskem obdobju
Za zimo je treba grmovje pokriti in izolirati. Dva tedna pred izolacijo obrežite stare liste in vitice, nato pa jagode pognojite. Za pokrivanje lahko uporabite slamo, smrekove veje, seno, suho listje ali žagovino. Izolacijski material naj tesno prekriva grmovje, vendar ne pretesno, da omogoča prezračevanje.
Pomembno! Tudi spomladi in jeseni je treba jagode med zmrzaljo hraniti na toplem. Ponoči jih pokrijte s plastično folijo ali drugim zaščitnim materialom.
Metode razmnoževanja kulture
Jagode se razmnožujejo s poganjki in z delitvijo grma.
Lahko se razmnožuje z viticami ali poganjki po prvem plodovanju.
Ob robove gredic je treba namestiti potrebno število poganjkov. Ko se poganjki ukoreninijo, njihove konce obrežemo, vendar jih ne ločimo od matične rastline. Mlade grme redno plevemo, zalivamo in zrahljamo zemljo. Konec julija grme obrežemo z matične rastline in jih presadimo na stalno mesto.
Pri razmnoževanju z delitvijo izberite zdrave, velike rastline jagod in jih izkopljite. Previdno jih ločite v več rozet. Ta postopek je treba izvesti previdno, da ne poškodujete koreninskega sistema. Nato vsako ločeno sadiko posadite v svojo luknjo.
Mnenja vrtnarjev in poletnih prebivalcev
Irina, 33: »Jagoda Rubin Pendant je moja najljubša sorta. Ne zahteva veliko nege, vendar dobro obrodi. Lani sem jo v eni sezoni pobrala dvakrat!«
Alena, 55 let: »Sorta Rubin Pendant ima zelo čvrsto teksturo. To se mi zdi velika prednost, saj preprečuje, da bi se jagode med prevozom in skladiščenjem zmečkale. Jagode so zelo sladke in odlične za pripravo marmelade.«











