Rodovitnost tal je ključni pogoj za uspešno kmetovanje. Človeški predniki so vedeli, da so najbogatejša tla tista z debelo plastjo temne, rahle zemlje pod površjem. Niso poznali njenega imena, vendar so razumeli, da brez nje pridelki ne bi bili mogoči. Ta plast je postala znana kot humus. Še danes velja za glavno merilo rodovitnosti tal, pomemben kazalnik njene kakovosti in uporabnosti za kmetijstvo.
Opis snovi in mehanizem njenega nastanka
Humus nastane iz kompleksne kombinacije rastlinskih in živalskih ostankov, ki jih predelujejo talni mikroorganizmi in nastanejo pod vplivom številnih naravnih pogojev. Sestavljen je iz v vodi netopnih huminskih kislin ter huminov, humatov in fulvatov. Količina humusa se v različnih tleh razlikuje. Predstavlja do 85–90 % organske snovi v tleh.
Ta snov nastane s humifikacijo. To je proces pretvorbe rastlinskih in živalskih ostankov v anaerobnih pogojih, torej ob odsotnosti ali minimalni prisotnosti kisika. Na ta proces pomembno vplivajo talni mikroorganizmi različnega izvora. Pod njihovim vplivom se sestavine organske snovi ne le razgradijo na najpreprostejše sestavine, temveč se tudi pretvorijo v druge snovi v obliki, ki je dostopna rastlinam za absorpcijo. Huminske komponente so značilne izključno za tla in jih ne najdemo nikjer drugje.
Proces nastajanja humusa je v veliki meri odvisen od podnebnih razmer. V toplih in vlažnih razmerah se ostanki hitro mineralizirajo in ne pride do kopičenja. V hladnih razmerah so rastlinski in živalski ostanki redki, humusna plast pa se oblikuje izjemno počasi, saj traja tisočletja in ne stoletja. Ugodnejši pogoji so zmerni, kjer so toplota, vlaga in količina organskih ostankov v popolnem ravnovesju.
Razvrstitev tal glede na vsebnost humusa
Vsebnost humusa se lahko med tlemi precej razlikuje, od 0,05 % v najrevnejših rjavih polpuščavskih tleh do 10–20 % v černozemih. Naslednja tla vsebujejo največje količine te snovi:
- Travniška tla.
- Poplavna tla.
- Černozemi.
Vsebnost humusa v tleh ne more biti stabilna, saj se njegova količina povečuje in zmanjšuje glede na številne dejavnike: človekovo dejavnost, naravne razmere, število rastlin in njihove potrebe ter kmetijske prakse. Zato se pri izračunih uporabljajo povprečne vrednosti, značilne za posamezne vrste tal.
Kakšno vlogo ima v naravi?
Čeprav lahko rastline v umetnih pogojih, kot so hidroponski sistemi, rastejo brez zemlje, pa prisotnost humusa v naravi določa hranilno vrednost zemlje in njeno sposobnost, da podpira določene rastline. Nekatere lahko uspevajo v revnih tleh, druge pa za poln in visokokakovosten pridelek potrebujejo bogata, s humusom bogata tla.
Poleg prehranske funkcije ima humus pomembno lastnost, da daje tlom strukturo. Tla, bogata s to snovjo, imajo lahko in prepustno strukturo, vendar zadržujejo dovolj vlage za rast, cvetenje in obroditev plodov. Humus lahko vsebuje do 80–90 % lastne teže vlage, kar zagotavlja idealne pogoje za rast rastlin ter kalitev in razvoj semen.
Grudasto, rahlo strukturo tal vzdržujejo mikroorganizmi s procesom humifikacije. Prav tako velja, da humus deluje ne le kot hranilo, temveč tudi kot hormonom podobne snovi v fiziologiji rastlin.
Ali obstaja nevarnost, da se ga uniči?
Tako narava kot človek lahko uničita humusno plast, pri čemer je negativni vpliv slednjega bolj škodljiv kot vse naravne nesreče in katastrofe skupaj. Humus uničujejo poplave, potresi, vulkanski izbruhi, tornadi, orkani, močni vetrovi, suše in vdor puščave v rodovitna zemljišča. Še večjo škodo pa povzročajo krčenje gozdov in prekomerno izkoriščanje naravnih virov, rudarstvo, kmetijski razvoj in ekološko neravnovesje.
Največje tveganje za poškodbo humusne plasti pa obstaja pri nepravilnih kmetijskih praksah. Te vključujejo naslednje:
- Obsežna uporaba dušikovih gnojil. Tla postanejo prenasičena z nitrati, humusna plast pa se postopoma zmanjšuje, ker mikroorganizmi, ki jih spodbuja dušik, hitreje razgradijo.
- Suša in erozija povzročata izsušitev in preperevanje humusom bogate površinske plasti tal.
- Prekomerna vlaga povzroča zakisanje tal in pospešuje kopičenje huminskih kislin. To poveča nominalno vsebnost humusa v tleh, vendar je ta prisoten v spojinah, ki niso na voljo za prehrano rastlin. Posledica je prekomerni humus, vendar je učinek katastrofalen.
- Puščanje polj v prahi. Pomanjkanje organske snovi izčrpa mikroorganizme v tleh, ki tvorijo humusno plast. Poleg tega so gola tla bolj dovzetna za negativne vplive okolja.
Oglejte si Tudi
V čem se razlikuje od humusa?
V vsakdanjem življenju se izrazi "humus", "kompost" in "humus" štejejo za sinonime, vendar v resnici niso. Pojma sta povezana, vendar ne identična. Humus nastane v tleh z naravnimi procesi, ki jih znanstveniki ne razumejo povsem. Sestavljen je iz skoraj 90 % rastlinskih ostankov in velja za enega končnih produktov razgradnje organskih snovi.
Kompost je narejen tudi iz rastlinskih ostankov, ki so bili pod nadzorovanimi pogoji podvrženi kompleksnemu procesu razgradnje in fermentacije. Najpogosteje kompostirani materiali vključujejo plevel, odpadke pridelkov, ostanke in druge snovi, ki se lahko razgradijo.
Humus je gnilo živalsko gnojilo. Popolnoma razgrajeno, s strukturo in videzom, ki spominja na humus, se imenuje kompost.
Pravila in pogoji za uporabo humusa
Za izboljšanje tal uporabite komercialni vermikompost, ki je lahko tekoč ali granuliran. Tekoči humus se lahko uporablja ne glede na letni čas in deluje kot gnojilo za lončnice in odprto zemljo. Primeren je za koreninsko in listno gnojenje ter za namakanje semen pred setvijo. Raztopina mora biti topla. Gnojila se ne sme uporabljati med cvetenjem ali v fazi nastajanja plodov.
Suhi humus se dodaja pri sajenju sadik in rastlin, med kopanjem.
Primerno je tudi kot gnojilo v obdobju aktivne rasti poljščin in setev. Ta snov se je izkazala za še posebej učinkovito pri gojenju kmetijskih, cvetličnih in okrasnih rastlin v rastlinjakih, pa tudi pri notranjem vrtnarjenju. Izboljša prepustnost in strukturo tal, njihovo vsebnost hranil in prepustnost vode. Posledično rastline bolje rastejo, dlje cvetijo in obrodijo obilen pridelek.
Ali ga je mogoče kuhati sam?
Nastanek samega humusa v naravi traja mesece, včasih pa leta, desetletja ali stoletja, odvisno od okoljskih razmer in izvornega materiala. Poleg tega proces njegovega nastanka ni bil v celoti raziskan in mnogi vidiki ostajajo znanstvenikom nejasni. Zato je trenutno nemogoče trditi, da je mogoče doma ustvariti popoln analog naravne snovi. Njegovo vsebnost v tleh lahko povečate z naslednjimi metodami:
- Dodajanje organske snovi – humus, šota, kompost, zaoravanje rastlinskih ostankov, uporaba zelenega gnojenja.
- Uporaba koristnih mikroorganizmov, ki pospešujejo proces nastajanja, na primer v obliki koncentratov "Baikal", "Trichoderma", "Biocomplex-BTU", "Radiance" itd.
- Uporaba humatov, huminskih kislin in pripravkov na njihovi osnovi, kot so "Gumipas", "Gumat Universal", "Gumino de Gallina" in mnogi drugi.
Pravilna kmetijska tehnologija in zaščita zemljišč pred uničenjem sta zelo pomembni.
Pravila shranjevanja in varnostni ukrepi pri uporabi
Če je treba shraniti humus, ki ni bil uporabljen med rastno sezono rastlin, je treba upoštevati naslednja pravila:
- Zaloge morajo biti zaščitene pred tujki, zato jih je treba shranjevati v posebnih "zračnih" posodah, kot so vrečke, nameščene na stojala, police ali posebna stojala.
- Snov se lahko poškoduje zaradi zmrzovanja, zato temperatura v prostoru ne sme pasti pod ledišče.
- Pomembno je vzdrževati stabilno raven vlažnosti, saj izsušitev poruši strukturo in zmanjša vrednost, visoka vsebnost vlage pa lahko povzroči rast plesni ali pa izdelek postane skisan.
- Snov je treba skladiščiti v zaprtih prostorih, skladiščih ali pomožnih prostorih, ki so nedostopni nepooblaščenim osebam.
Izdelek je treba redno preverjati, da se odkrije visoka ali nizka vlažnost ter okužba s škodljivci.
Humus je nestrupena snov, zato pri njegovi uporabi niso potrebni posebni zaščitni ukrepi. Nosite zaščitna oblačila, zaščitna očala in masko, da preprečite stik z očmi in dihali, ter rokavice, da preprečite okužbo manjših ureznin in odrgnin na rokah, kot pri delu z zemljo. Po končanem delu si umijte obraz in roke z milom, se stuširajte in preoblecite.
Tla, bogata s humusom, so resnično bogastvo, saj omogočajo obilne pridelke visokokakovostnih, dragocenih in hranljivih kmetijskih pridelkov, hkrati pa služijo kot vir bujne naravne vegetacije.