Gorčica je znana začimba, ki raste v različnih delih sveta. Rastlina velja za precej nezahtevno in se zlahka prilagodi vsakemu podnebju. Široko se uporablja v kuhanju in kot krma za živali. Vendar pa se v zadnjem času rastlina uporablja za izboljšanje kakovosti tal. Pri uporabi gorčice kot zelenega gnojila je pomembno vedeti, kdaj jo sejati in kdaj zakopati.
Prednosti in slabosti gorčice pri uporabi kot zeleno gnojilo
Gorčica se pogosto uporablja kot zeleno gnojilo za izboljšanje sestave tal. Glavne koristi te rastline vključujejo naslednje:
- Čiščenje polj pred plevelom. Ta lastnost je najbolj izrazita v večkrat preoranih tleh in ne v naravnih pogojih.
- Izrazito fitosanitarno delovanje. Grahovi molji in žičnati črvi ne prenašajo tega zelenega gnoja. Pomaga tudi pri zatiranju polžev.
- Zavira rastlinske bolezni, vključno s krompirjevo krastavostjo in pozno plesnijo. Glede na raziskave lahko gorčica veže železo in tako izboljša kakovost tal.
- Hitra rast biološke mase. To obogati območje z dragocenimi organskimi spojinami, ki se nato pretvorijo v humus.
- Strukturiranje tal. Rastlina ima zelo dolge korenine – 1,5–3 metre. Ko dosežejo to globino, zrahljajo in odcedijo zemljo ter jo nasičijo z vlago in zrakom.
- Mulčenje tal. Gorčica velja za zelo odporno rastlino proti zmrzali. Po zmrzali leži pod plastjo snega in se iz zelenega gnoja spremeni v zastirko. Ta snov pomaga zaščititi območje pred negativnimi učinki nizkih temperatur jeseni in spomladi.
- Zadrževanje dušika v tleh. Sajenje rastline velja za zanesljivo preventivo pred izpiranjem tal.
Vendar pa ima uporaba gorčice kot zelenega gnojila tudi nekaj slabosti:
- Dovzetnost za nekatere bolezni. Gorčica spada v družino križnic (Brassicaceae), zato je dovzetna za bolezni, kot so pepelasta plesen in rja.
- Lignifikacija stebel po cvetenju.
- Občutljivost na ptice. Ptice rade kljuvajo semena rastline in lahko poškodujejo jagode ali sadje.
Na katerih tleh se uporablja?
Gorčica se uporablja kot gnojilo za tla, ki jim primanjkuje fosfatov in dušika. Ta rastlina je sposobna črpati fosfate iz zemlje in jih kopičiti skupaj z mikro- in makrohranili.
V obdobjih hitre rasti rastline koncentrirajo velike količine dušika. To vodi do intenzivnega razkroja po tem, ko se zelenje vgradi v zemljo in jo aktivno nasiči z dragocenimi elementi.

Ta rastlina za zeleno gnojenje kaže dobro kalitev v tleh s pH 4,2–8,2. Vendar pa je pridelek neposredno odvisen od vrste tal. Rastlina uspeva v šotnih, peščenih in černozemnih tleh, za katere je značilen rahel ali nevtralen pH.
Katere pridelke in kdaj lahko posadimo po njem?
Gorčico lahko posadimo pred gojenjem naslednjih pridelkov:
- nočne sence – paradižnik, paprika, jajčevci, krompir;
- melone – melone in lubenice;
- žita;
- Cucurbitaceae – bučke, kumare, buče;
- stročnice;
- česen.
Vendar se izogibajte sajenju križnic, zlasti zelja, po gorčici. Zeleno gnojilo in zelenjavni pridelek spadata v isto družino in sta zato dovzetni za iste bolezni. To bo negativno vplivalo na pridelek.

Kdaj in kako pravilno saditi
Pri sajenju je pomembno upoštevati določena navodila. Setev lahko opravimo ob različnih časih.
Sejemo spomladi
Spomladansko sajenje je treba začeti konec marca, en mesec pred sajenjem glavnih poljščin. Sajenje lahko opravimo na območjih za pridelavo zelenjave, gredicah ali cvetličnih vrtovih.
V tem primeru je priporočljivo storiti naslednje:
- Pripravite zemljo. Običajno zadostuje rahljanje zemlje s kultivatorjem.
- Semena posadite. To lahko storite naključno ali v vrstah. Stopnja setve na 100 kvadratnih metrov je 200-300 gramov.
- Prebrajte gredice. To bo pomagalo zakopati semena v zemljo.
Setev poleti
Poleti je priporočljivo saditi zeleno gnojilo na območjih, ki počivajo po glavnih poljščinah. Vendar pa gorčice ne smemo saditi v bližini drugih rastlin iz družine križnic. Povprečna količina semena pri razpršitvi je 3-4 grame na kvadratni meter.

Jesensko sajenje
Gorčico lahko posadimo tudi jeseni. Ta metoda ima več prednosti:
- Zaščita tal pred vetrom, zmrzovanjem in izpiranjem s talino.
- Rahljanje zemlje.
- Prenos makrohranil iz globljih plasti na površino tal in povečanje njene rodovitnosti.
- Nasičenost tal z dušikom in drugimi dragocenimi snovmi.
Za jesensko sajenje je priporočljivo storiti naslednje:
- očistite območje plevela in preostalih vrhov;
- dodajte humus ali dolomitno moko;
- pripravite zemljo - na tej stopnji jo obdelujete in branite;
- posejati gorčična semena;
- posadite semena v zemljo.
Pri setvi se izogibajte preglobokemu posejanju semen. V nasprotnem primeru bo kalitev bistveno počasnejša. To je nezaželeno, če je časa malo. Takoj po sajenju je treba gredice temeljito zaliti.

Nadaljnja nega običajno ni potrebna. Košnja običajno ni potrebna pri sajenju jeseni. Po potrebi lahko preostali rastlinski material izkopljemo spomladi, ko se sneg stopi.
Značilnosti nege
Gorčični kalčki se pojavijo dobesedno 3-4 dni po sajenju pri temperaturah 10 stopinj Celzija. Vendar se razvoj rastline nato upočasni. Traja približno mesec dni, da rastlina popolnoma zasede površino. Cvetni popki se pojavijo šele po 5 tednih.
Za zagotovitev pravilne rasti in razvoja rastlina potrebuje redno zalivanje. Priporočljivo je vsaj enkrat na teden. Uporabite vedro vode na kvadratni meter. Zeleno gnojilo prekopajte, preden se pojavijo cvetovi.

Časi košnje
Zeleno gnojilo je treba pokositi, preden se pojavijo cvetovi – do takrat dosežejo 15–20 centimetrov. Če tega ne storite pravočasno, tvegate močno grobost stebel in listnih pecljev. Zaradi tega se bo zelenje obdelovalo veliko počasneje.
Poleg tega gorčica med cvetenjem iz zemlje črpa veliko dragocenih hranil. Posledično vrtu ne prinaša nobene koristi. Če gorčici pustimo, da se sama zaseje, se bo iz koristnega zelenega gnojila spremenila v nevaren plevel.
Da bi tla obogatili s hranili, je treba gorčične gredice prekopati. Zeleno maso lahko v zemljo vdelamo na različne načine, vključno z motokultivatorjem ali navadno lopato. V suhem vremenu zemljo zalivamo enkrat na teden. To bo pospešilo razgradnjo zelenja v zemlji. Na kvadratni meter nanesemo dve vedri vode.

Za pospešitev razgradnje gorčičnih listov je vredno uporabiti posebna sredstva. Eden najučinkovitejših je "Baikal EM-1".
Pogoste napake
Pri gojenju gorčice kot zelenega gnojila mnogi vrtnarji delajo naslednje napake:
- Rastline po sajenju ne zalivajte. Gorčica velja za vlagoljubno rastlino, zato je pomembno, da se zemlja ne izsuši. Za pravilno rast potrebuje zmerno, a redno zalivanje.
- Po setvi vrta ne branijo. Posledično semena raznese veter ali pa jih pojedo ptice.
- Gorčico sejemo na isto mesto kot redkev ali zelje. Te rastline veljajo za sorodne, zato jih je prepovedano saditi druga ob drugi. To povečuje tveganje za širjenje bolezni in škodljivcev.
- Pridelek se kosi prepozno. Zeleno gnojenje je treba pobrati, preden semena dozorijo. Sicer bo rastlina postala plevel.
- Gorčica je posajena prena gosto ali preredko. Povprečna količina gorčice je 200–300 gramov na 100 kvadratnih metrov. Pomembno je, da semena enakomerno porazdelite, da se izognete praznim mestom.
Gorčica je učinkovito zeleno gnojilo, ki pomaga zrahljati zemljo, jo obogatiti s hranili in odstranjevati plevel. Za dosego želenih rezultatov je pomembno, da se dosledno držite navodil za sajenje in nego.



